Po nekaj dneh počitka od napornega vikenda sem se končno namenila napisat nekaj vtisov o tem pestrem izletu.

Prvi dan sem se udeležila masterclassa pri Sharon Kihara. Na začetku me je vizualno fascinirala s svojim odtrganim stilom, tattoo-ji, lasnimi podaljški in lepoto … v njenem stilu je bil tudi izbor glasbe, na katerega nam je sestavila koreografijo, ki me je precej ganila. Moram priznat, da sem bila kljub temu nad njenim masterclassom malo razočarana, saj sem - glede na to, da je Sharon ena izmed najbolj znanih tribal fusion plesalk - pričakovala “več novega” in bolj zahtevnega. Kljub temu sem dobila precej navdiha - v koreografijo je med drugim vključila elemente iz baleta, ki so v meni prebudili prav posebne občutke - predvsem se me je dotaknilo to, da je “upornica” plesala baletne korake na glasbo, v kateri so bili imitirani otroški glasovi …

V nedeljo sem se odpravila na še Samantho, ki me je pozitivno presenetila. Od njenega masterclassa nisem pričakovala preveč. Mogoče zato, ker je razen iz nekaj posnetkov nisem preveč dobro poznala. Izkazalo se je, da je punca v nulo kondicijsko natrenirana, kar mi je dalo dodatno motivacijo in voljo do težjih ogrevalnih vaj. Ogrevanje je bilo za tribal stil precej kratko, kar mi je bilo všeč. Potem smo se takoj lotile kombinacij. Na koncu je celo pustila, da jo snemamo, kar se mi je zdelo res prijazno od nje. Kljub temu, da sem od masterclassa precej odnesla, me kot plesalka s svojim stilom ni preveč prepričala. Elementi hiphopa, ki jih uporablja, po mojem okusu razblinijo mnogo mehkobe, nežnosti in elegance … ampak naši okusi so k sreči različni.

In glavna omembe vredna tema: PREDSTAVA.
To je bilo pa nekaj takoooo fascinantnega, tako doživetje, da se ga ne da opisat. Pričakovala sem zelo veliko (ker če ti Manca reče da bo super, potem že res lahko nekaj pričakuješ, hehe), ampak ko sem gledala predstavo sploh nisem mogla verjet očem. Tehnična dovršenost vseh plesalk, krasne koreografije z zahtevnimi pozicijami, kostumska in stilska pestrost, kontakt z občinstvom, sam potek predstave … ja vseeee je bilo zame res neverjetno, da sem kar lovila sapo. Po svoje me je pa predstava kar malo zamorila kar se tiče mojega ustvarjanja (zavedaš se, da si ena nula prot njim) … še prebolevam kruta dejstva.

Vseeno, folk, ko bo naslednjič kje v bližini predstava Bellydance Superstars, obvezno morte it!!! Garantiram da bo tud laikom dobra za umret.

V nadaljevanju pa sledi še nekaj fotkic, nekaj podrobnosti o organizacijskih doživetjih, ipd. Zabaven del torej šele sledi.

This entry was posted on 02.4.2008 at 18:20 and is filed under splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.