Zadnje čase se mi resnici na ljubo ni kaj preveč novega dogajalo. Na faksu imam veliko dela - delni izpiti, seminarske take in drugačne naloge,… je treba malo potrpet in zdej čim več narest, ker si bom aprila vzela čaaas zase… in za fanta. Načrti so namreč zelo obetavni - en teden poležavanja na Bodrumski plaži z Bojanom, vikend v Izmirju z Ecem, kjer bom deležna tradicionalne turške zaroke (Ecemine tete), ter teden v Istanbulu s starši. Sliši se prelepo, zato motivacija vztraja na višku.

Poleg običajnih, že “dobro utečenih” zabav z erasmus šudenti, sem doživela prav poseben večer s turško prijateljico Anıl, ki sem jo spoznala v študentu. Anıl me je peljala na turško tortico v “turški” predel Ankare. Seveda sva prijetno zapravljali na bazaarjih, KONČNO sem odkrila težko pričakovane majhne trgovinice s smešno poceni robo, na katero sem cepljena (šali, uhani, ipd) in odprtimi možnostmi barantanja. Ker v stiku s Turki vedno izkoristim priložnost za bahanje s svojim znanjem turščine (ki se konča po nekaj frazah in besedah), to pozitivno vpliva na moje barantalne sposobnosti, predvsem pa je svet na ta način mnogo bolj zabaven, saj se domačinom zdi prav fino, ko začnem govoriti turško in se začnejo resno pogovarjati… takrat se pa začne improvizacija, iskanje prevajalcev in mahanje z rokami. Shopingiranje z Anıl pa je bilo še posebej zabavno. Ker je punca res zelo zgovorna, je bilo nakupovanje še toliko bolj živahno. Razveselila me je celo s šopkom rožic in CD-jem s klasično turško glasbo.

Nekaj zanimivosti:

- Zadnjič sva se s Kitajko nasmejali pri turščini, saj sem preslišala prevod neke turške fraze in poškilila k njenim zapiskom. S kitajskimi znakci si nisem znala pomagat…

- Turki me sprašujejo, kako kaj moj fant BoŽan.

- Ecem naju je z Bojanom povabila na poletni dopust na vikend njenih staršev v prelepem obmorskem mestecu v bližini Izmirja… pod pogojem, da se pretvarjava, da sva v sorodu.

- Anıl se je začudila, zakaj plešem “bellydance”, ko pa imamo na voljo toliko “resnih” oblik plesa. obljubila sem ji posnetek predstave Orient under construction, da bo videla kako se bellydance-a po naše…

- Ecemina mama zelo rada povabi kakšno vedeževalko na dom… vsaka ji pove, da ima Ecem fanta. Toliko o skrivanju informacij pred turškimi starši.

This entry was posted on 27.3.2009 at 11:55 and is filed under splošno. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.